Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroči, saj mnogi utrpijo hude posledice, ki njim in njihovim svojcem bistveno spremenijo kvaliteto življenja. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno, kdaj z njim začnemo.
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči odmiranje celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni. S preprostim testom lahko tudi laik brez težav vsaj pomisli, da se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. Na kratko jih opišemo z besedo GROM.
Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo Covid- 19, poudarja gost tokratne oddaje Zdravnik svetuje, prim. Matija Cevc, dr. med. iz UKC Ljubljana in predsednik društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ne smemo zanemariti , da lahko tudi novi koronavirus sproži možgansko kap.Oddajo tudi tokrat pripravlja Marija Slodnjak.
